|
otroški
//vici/otroški/stran_5
|
|
|
|
| 155 | Na uri logike se nekemu učencu izmakne in ga zelo spoha. Učitelj ga strogo pogleda in učencu reče naj gre ven. Ta pa mu izza vrat pripomni:
"Pa ni prav logično to sedaj ..."
"Kaj ni logično?"
"Da grem lahko ven, vi morate pa v zakajenem prostoru ostati." |
| 154 | Petletni deček pride zvečer razigran domov. "Kaj pa nameravaš početi z deževnikom tu v stanovanju?" ga vpraša oče.
"Do zdaj sva se igrala zunaj, zdaj pa mu bom razkazal stanovanje." |
| 153 | Učitelj v osnovni šoli razlaga učencem in učenkam, kaj je basen. Naslednjo uro je spraševanje. "Janezek, kaj je basen?" "Basen je zgodba, v kateri se volk in prašički pogovarjajo, kot se pogovarjamo vi in mi." |
| 152 | Trmoglavi in neposlušni Taras stopi na zaključnem izletu na večji postaji z vlaka in odhiti na peron. Da bi si zapomnil svoj vagon, prebere številko na njem: 1492. "Aha," zamrmra pri sebi, "1492 - odkritje Amerike." Ko po zvočniku napovejo odhod njegovega vlaka, začne Taras ves obupan tekati po peronu in vpiti: "Sprevodnik, katerega leta je Kolumb odkril Ameriko?" |
| 151 | Ali veste, kakšna je razlika med nezrelim učencem in zrelim jabolkom? Je ni: oba padeta. |
| 150 | "Tole je moje spričevalo," reče Tomo ob koncu šolskega leta, ko pride domov, "tale gospod za menoj je pa moj pravni zastopnik." |
| 149 | "Uh," zasopiha mama, "da te le ni sram prinesti domov najslabše spričevalo v razredu! "Lahko bi bil še slabši: v našem razredu nas je šestintrideset, v sosednjem pa sedeminštirideset!" |
| 148 | "Ugani, kaj je z mojimi ocenami!" "?" "Korakajo." "?" "Takole: ena, dve, ena, dve, ena, dve ..." |
| 147 | Vinko, nadobudni sinko, je prinesel domov spričevalo, podobno izpolnjenemu listku športne napovedi. Oče se hoče dvigniti iz naslanjača. "Kar sedi," reče mulec, "jaz sem tudi obsedel." |
| 146 | "Zakaj je naš poba dobil cvek iz zemljepisa?" "Zato ker je Veliko Nedeljo in Mursko Soboto iskal na koledarju." |
| 145 | "Zdravko, tvoje spričevalo mi ni prav nič všeč!" "Meni tudi ne, mami. Ampak veseli me, da imava enak okus." |
| 144 | Zvone prosi Zlatka, naj mu posodi letno spričevalo. "Čemu ti bo?" ga ta vpraša. "Starše bi rad malo prestrašil," pojasni Zvone. |
| 143 | Živko joka. Mama ga sprašuje, kaj je bilo. "Danes sem bil dvakrat tepen: prvič takrat, ko sem očetu pokazal spričevalo z enicami, drugič pa takrat, ko je oče ugotovil, da je to njegovo spričevalo." |
| 142 | "Žalostna novica: vaš sin bo moral razred ponavljati," reče učiteljica zaprepadeni materi. "Ali res ni nobene možnosti, da bi šel naprej?" "Nobene. Z neznanjem, kot ga ima vaš sin, bi lahko padli še trije drugi učenci." |
| 141 | Šolski nadzornik hoče med uro matematike preizkusiti kritičnega duha učencev in reče enemu med njimi: "No, povej mi kako dvomestno število." Učenec pomisli in reče: "Triinpetdeset." Nadzornik napiše na tablo število petintrideset in počaka, ali mu bo kdo ugovarjal. Nihče. Nato zahteva od drugega učenca, naj mu tudi on pove kako dvomestno število. Učenec reče: "Štiriindvajset." Nadzornik napiše dvainštirideset in se spet na tihem jezi, ker nihče ne ugovarja. Zdaj pokliče še tretjega, ta pa reče: "Šestinšestdeset! To boste pa menda že prav napisali!" |
| 140 | Šimnova mamica reče na govorilni uri učitelju: "Prosim vas, da učencem ne dajete več takih računskih nalog, v katerih stane steklenica piva le deset starih jurjev. Moj mož se je ob tem tako razburil, da vso noč ni mogel spati." |
| 139 | "Tvoj očka pa ne hodi na roditeljske sestanke, Tadej?" "Na enem je bil, ampak ga je bilo sram povedati, da se piše tako kot jaz." |
| 138 | Tomaževega očeta povabi učitelj v šolo. "Vaš sin je slab učenec, pa še prepisuje povrhu! Kar primerjajte ti dve nalogi: napisal je enake odgovore kot njegov sosed. 'Kdo je največji slovenski pesnik? - France Prešeren.'" "No, to še ni dokaz, da je prepisoval: oba sta napisala pravilen odgovor." "Gremo naprej: 'Komu je posvetil sonetni venec?' Spet sta oba napisala: 'Lauri.'" "Hm, včasih se zgodi, da dva učenca naredita isto napako ..." "Denimo, da vam verjamem. A kaj boste rekli o odgovoru na tretje vprašanje: 'Kdaj se je rodil France Prešeren?' Tomažev sosed je napisal: 'Ne vem,' Tomaž pa: 'Jaz tudi ne.'" |
| 137 | "Tinče, kaj meniš, ali bi bil Prešeren slaven, če bi živel v današnjem času?" "Seveda, saj bi bil najstarejši Slovenec!" |
| 136 | "Tako," sklene učiteljica razlago, "danes smo zvedeli marsikaj o volku. Ali bi kdo rad še kaj vprašal ali povedal?" "Prosim, moj dedek pa zna oponašati volkovo tuljenje," reče Tugo. "Krasno," reče učiteljica, "jutri bomo imeli športni dan in bomo šli mimo vaše hiše, pa bomo dedka prosili, naj to stori." Naslednji dan se učiteljica in razred ustavijo pred Tugovo hišo in učiteljica prosi dedka, naj učencem oponaša volkovo tuljenje. "Volkovo tuljenje?" se začudi dedek, "saj nisem v vsem življenju nikoli volka niti videl niti slišal." Učiteljica strogo pogleda Tuga in zahteva pojasnilo. "Učiteljica," se izgovarja Tugo, "narobe ste vprašali." Nato se obrne k dedku in ga vpraša: Dedek, kdaj ste pa nazadnje spali pri dekletu?" Tedaj dedek pogleda kvišku in začne zavijati: "Uuuu-u-hu-hu-uuuu!" |
| 135 | Matematika. Učenec mrmra: "Učitelj je osel, kako naj to vem!" Učitelj ga spodbuja: "Povej glasneje, mogoče imaš pa prav!" |
| 134 | Rastku dela računanje precejšnje težave. Učitelj se razjezi in reče: "Do jutri napiši v zvezek stokrat: 'Ne znam računati'!" Rastko prinese naslednji dan v šolo zvezek. Učitelj ga pregleda in pravi: "Zakaj si stavek napisal samo desetkrat?" "Zato ker ne znam računati." |
| 133 | Rajkovi starši so se preselili, zato se Rajko vpiše v drugo šolo. Prvi dan ga učitelj pri poimenskem klicanju izpusti in Rajko se oglasi: "Učitelj, mene nisi klical!" Učitelj pogleda v seznam, ugotovi napako in se opraviči: "Res je, oprosti! Toda - zapomni si, da moraš učitelje vikati!" "Veš, da te bom vikal, učitelj!" Učitelj ga pogleda, vendar je tiho. Toda - Rajko ga med poukom še nekajkrat prostodušno tika, zaradi česar učitelju popustijo živci in zahteva, naj Rajko do naslednjega dne desetkrat napiše stavek: 'Učitelja moram vikati.'" Naslednji dan učiteij zahteva od Rajka, naj mu pokaže zvezek. V njem je stokrat, skoraj dvestokrat napisano: 'Učitelja moram vikati.' Učitelj začuden vpraša: "Zakaj si pa tolikokrat napisal ta stavek? Saj sem rekel, da ga napišeš samo desetkrat!" Rajko skoraj v solzah odgovori: "Zato da bi ti napravil veselje!" |
| 132 | "Saj ni mogoče, da bi dobil za tako lepo narisanega konja najslabšo oceno - enico!" se huduje mama, "šla bom k učitelju in se pritožila" "Mami, rajši ne! Veš, jaz sem tega konja narisal med uro angleščine." |
| 131 | "Si nalogo trikrat glasno prebral, kot sem ti naročila?" "Sem, mamica." "Pa ne znaš niti besedice?" "Pri branju nisem natančno poslušal." |
| 130 | "Sonja, ali mi lahko poveš tri stvari, ki jih pred stotimi leti še ni bilo?" "Lahko. Prva je: atomska bomba." "Dobro." "Druga je: televizija." "Odlično!" "In tretja?" "Jaz." |
| 129 | "'Silva stoji pri oknu.' - Kaj je to?" vpraša učitelj Sandija. "Prosti stavek." "Dobro. In kaj je to: 'Silva stoji pri oknu in gleda na ulico.'" "Zloženi stavek." "Dobro. In kaj je to: 'Silva stoji pri oknu, gleda na ulico in se nasmiha mimoidočim fantom?'" "Lahkoživka." |
| 128 | "S kom se je Ahil vojskoval pred Trojo?" "S Plutonom." "Ne." "Z Neronom." "Ne." S Hektorjem." "Pravilno! Toda - zakaj takšno ugibanje?" "Vedel sem, da moram povedati eno pasje ime." |
| 127 | "Sedaj se bomo pogovarjali o nevarnostih," reče učiteljica in vpraša: "Ali je že kdo med vami bil v smrtni nevarnosti?" "Jaz!" se oglasi Stanko in pove: "Ko sem bil letos z očetom v hribih, mi je nad prepadom spodrsnilo in bi bil padel ter se ubil, če me ne bi bil oče pravočasno zgrabil in obdržal." "To je zares primer smrtne nevarnosti. - Še kdo?" Oglasi se Slavica: "Ko smo bili lani na morju, smo si izposodili čoln, vendar nas je bilo v čolnu preveč, zato smo se prevrnili in bi bila utonila, če me ne bi bil starejši brat obdržal nad vodo." "Tudi to je primer smrtne nevarnosti. - Še kdo?" "Jaz pa sem bil v smrtni nevarnosti, ko se je poročila moja sestra Mara," reče Simon. "Kaj se je zgodilo?" vpraša učiteljica, Simon pa začne pripovedovati: "Mene je vedno zanimalo, kako je s poročno nočjo, o kateri sem toliko slišal, zato sem se na poročni dan zvečer skril v spalnico novih zakoncev, in sicer v nočno omarico. Precej časa je minilo, da so se svatje razšli in tedaj sem zaslišal, kako so se odprla vrata in sta v spalnico stopila sestra in njen mož. Nekaj časa sta hodila sem in tja in se verjetno slačila, nenadoma pa zaslišim ob nočni omarici korake in sestrinega moža, ki reče: "Poglej, Marica, kako je trd: če udarim z njim po nočni omarici, bo vse v treskah!" |
| 126 | Nekaj časa je trajalo, da je učitelj učencem razložil, kaj pomeni beseda "anarhizem". Po razlagi vpraša, če kdo pozna kako organizacijo, katere namen je vse porušiti. Oglasi se Nejc: "Prosim, jaz: kegljavci!" |
| 125 | "No, Nadja, povej mi, kateri dve besedi učenci v šoli najpogosteje uporabljajo?" "Ne vem!" "Pravilno." |
| 124 | Obupan nad površnim dojemanjem razložene snovi reče učitelj: "Če je kaj butcev v razredu, naj vstanejo!" Čez nekaj časa vstane en sam učenec. Učitelj: "Ti torej misliš, da si edini butec v razredu?" "To ne, ampak nerodno mi je, da samo vi stojite." |
| 123 | "Očka, danes smo imeli kar pet ur angleščine!" "Potolaži se, Angleži jo imajo po ves dan." |
| 122 | Poredni Pavle pokaže v beležki zapisan ukor po razredniku, kar naj bi oče podpisal. "Ukor po razredniku? Ej, sine, to bo pa treba urediti s palico!" "Prav imaš, očka! Razrednik stanuje na Veliki 37, drugo nadstropje desno." |
| 121 | Prizadevni vaški učitelj pričakuje obisk šolskega nadzornika, za katerega približno ve, kaj bo spraševal. Zato vpraša učence: "Kaj je nesreča?" Dvigne se Poldek in pravi: "Nesreča je, če gre zajec v zelje." "Ne," ga popravi učitelj, "to ne bi bila nesreča, ampak škoda. Nesreča bi bila, če bi na primer naša vlada odpotovala z letalom, pa bi se letalo pokvarilo in strmoglavilo na zemljo. Ste razumeli?" "Smo." Šolski nadzornik pride in po uvodu res najprej vpraša: "Kaj je nesreča?" Priglasi se Poldek in začne: "Nesreča je, če naša vlada odpotuje z letalom, letalo pa se pokvari in strmoglavi na zemljo." "Joj," pravi nadzornik, "kakšna škoda bi to bila!" "Ne," pravi izkušeni Poldek, "to ne bi bila nobena škoda, škoda je, če gre zajec v zelje." |
//vici/otroški/stran_5
|
|
prva stran
informacije 
pomoč
novo
novosti 
statistika
kazalo
nazaj
na konec
na začetek
iskalnik
