Dragi sinko butalec

Pismo ti pišem počasi, ker vem, da ne znaš hitro brati. Najprej naj ti sporočim, da ne živimo več tam, kjer smo, ko si se odselil. Tvoj oče je v časopisu prebral, da se večina nesreč zgodi v okviru 20 kilometrov od doma, zato smo se preselili. Ne bom ti mogla poslati našega novega naslova, ker je družina, ki je tukaj živela pred nami, vzela hišno številko s seboj - da jim ne bo treba spremeniti naslova. Nova hiša je res čudovita. Ima celo pralni stroj! Vendar nisem čisto prepričana, da dela. Prejšnji teden sem namreč vanj položila kup perila in potegnila za vrvico, a perila od takrat nisem več videla. Tudi vreme tukaj ni tako slabo. Prejšnji teden je deževalo le dvakrat. Prvič tri dni in drugič štiri dni. Glede plašča, ki si hotel, da ti ga pošljem; tvoj stric je ugotovil, da je z gumbi vred pretežek, da bi ga poslali po pošti. Zato smo gumbe odrezali stran in jih dali v žep. Tvoj brat je včeraj zaklenil ključe v avto. Bili smo že zelo zaskrbljeni, saj je trajalo kar dve uri, da so naju z očetom spravili iz avta. Tvoja sestra pa je danes zjutraj rodila, vendar ne vem spola. Zato ti še ne morem sporočiti, ali si postal stric ali teta. Otrok je neverjetno podoben tvojemu bratu. Stric je prejšnji teden padel v sod z Whiskey-em. Ljudje so ga hoteli rešiti, a se jih je veselo otepal in se utopil. Naslednji dan smo ga kremirali in gorel je tri dni. Trije tvoji prijatelji so imeli nesrečo - s tovornjakom so zapeljali z mosta. Janez je vozil. Imel je srečo - odprl je okno in splaval na varno. Matjaž in Vene sta bila na prikolici. Utonila sta, ker nista mogla odpreti lopute na zadku prikolice. Drugega ni nič novega. Bolj malo se dogaja pri nas.

Pozdravčke, Mami.

P.S.: Hotela sem ti poslati denar, a je bila kuverta že zaprta.