dobrodošlinaportaluvicev
spletne strani: http://vici.tinelstudio.net   ::   mobilne strani: http://wap.tinelstudio.net

prva stran
pomoč
novo
statistika
kazalo



izreki

resnerazpraveosmehu

//izreki/stran_7
naprej
nazaj
na konec


Arthur Schopenhauer:

Smešna je naglo opazna neskladnost med idealno predstavo, pojmom, ki ga ima človek o nekem predmetu, in njegovo stvarno resničnostjo.

Smešno omogoča prvinsko zadovoljstvo nad dejstvom, da smo se rešili zavor, ki so nas ovirale.

Immanuel Kant pravi o smehu:

Smeh prihaja iz pričakovanja, ki se mahoma razide v nič.

Herbert Spencer dodaja:

Smeh naj bi bil sprostitev od napora, ki se na lepem izteče v prazno.

Henri Bergson pa še opozarja:

Pomemben je mehanizem ponavljanja in stopnjevanja, brez katerega ne bi bilo pravega smešnega učinka.

Alexander Bain:

Smešno je, kadar nam stvar, ki je bila poprej spoštovana, prikazujejo kot povprečno ali malo vredno.

Henri Bergson:

Vseh smešnih učinkov ni mogoče razložiti z enim samim obrazcem.

Smešno je, kadar oseba vzbija vtis, kot da bi bila reč.

Smešna je nehotena sprememba, ki je posledica hitrosti, togosti.

Mehanično ponavljanje položaja postane smešno, ker nakazuje razliko med organizmom in mehanizmom oziroma avtomatizmom.

Smešnost je tam, kjer se nekaj mehaničnega usede na živo.

Narobe svet je smešen; to je položaj nasproten predstavam, ki smo si jih pridobili.

Smešno je, kadar so posameznikovi gibi ali dejanja preveč poklicni ali mehanični.

Smešen je vsak pojav prehitevanja, ko hoče telo biti pred dušo, oblika pred vsebino, črka pred mislijo.

Kadar smešna oseba avtomatično sledi neki ideji, nazadnje misli, govori in deluje, kakor da se ji sanja. Sanje pa so sprostitev.

Smeh je obramba družbe proti vsakemu individualnemu pojavu, ki bi razbijal njeno enovitost.

Bistvo smešnega je včasih tudi v zamenjavi vzroka in učinka.

Smeh je družbeni odziv, ki graja posebno raztresenost ali neprisebnost ljudi in dogajanj.

Kadar se naša pozornost osredini na materialnost kake prispodobe, postane izražena ideja smešna.

Raztresenost je ena velikih strmin smeha.

Smešen učinek dosežemo, kadar se delamo, da smo kak izraz razumeli v neposrednem pomenu, ko je bil uporabljen v prenesenem.

Smešno ne moremo ujeti v opredelitev, je pač nekaj živega.

Theophile Gautier:

Smešen učinek je skrit v protislovju med nesmislom na eni strani in naravno razlago tega nesmisla na drugi strani.

Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešen učinek dosežemo z besedami, ki imajo več pomenov, ti pa v določeni miselni zvezi dosežejo nasprotne učinke.

Smešen učinek je dosežen, kadar se navidezna vrednota pokaže kot nevrednota, ali kadar se trudimo, da bi uveljavili namišljeno vrednoto.

Izrek postane smešen, če vnesemo nemogočo, nasprotno ali misel z drugačo zvezo v znano, stalno uporabljano reklo.

Smešno je, če si nekdo pripisuje vrednote ali sposobnosti, ki jih nima.

Ena od skrivnosti smešnega je v nepričakovanem nasprotju med možnim in dobljenim odgovorom.

Smešnost krši ustaljeno pojmovanje dobrega in slabega.

Smešne so posledice nepoznavanja, neupoštevanja ali pozabljanja na spremenjeni položaj.

Hegel:

Bistvo smešnega je v neprimernosti oblike glede na vsebino.

Anton C. Zijderveld:

Učinek in uspeh šale sta odvisna od družbenega položaja, v katerem se pojavi, in od občinstva, ki jo sprejema.

Friedrich Georg Junger:

Smešno nastaja iz nasprotja; kjer prihaja do spora, kjer nastajajo zapleti, kjer je človek v nasprotju s samim seboj, z drugimi ali z okolico, potem lahko pričakujemo nekaj smešnega."

Vsak smešni spopad se odvija po pravilih, zato smešnosti ne moremo izsiliti. Največjo moč smešnosti ima neprostovoljni spopad, ki nastane nepredvideno in brez truda.

Smešni so nesporazumi, ki izvirajo iz nasprotja med splošnimi in posebnimi navadami glede na kraj in trenutek.

Max Eastman:

Dobra šala vzbudi v poslušalcu določeno pričakovanje, ki pa se zaradi nenadnega preobrata v dogajanju ne izpolni.

William Congreve:

Smešni značaj je poseben način, kako kdo karkoli reče ali stori, lasten samo enemu človeku.

Aristotel:

Dovtipi in besedne igre so lahko sredstvo za odkrivanje resnice.

Smešnost je vrsta napake, zablode ali popačenosti, oziroma poseben odtenek grdega, ki pa ne povzroča bolečin ali škode.

Blaise Pascal:

Smešno je osupljivo nesorazmerje med tem, kar človek očitno pričakuje od nekega predmeta, in tem, kar dejansko vidi.

Benedetto Croce:

Smešno je sleherno presojno prehajanje vrednotenega v nevrednoteno, vznesenega v plehko.

Thomas Hobbes:

Strast smeha ni nič drugega kot nepričakovana blaženost, ki se porodi v nas samih zaradi nenadne zaznave določene premoči, ko se primerjamo s slabostjo drugih ali z našo lastno malo prej.

Yves Delage:

Neka reč postane smešna, če v njej najdemo neko neubranost med vzrokom in učinkom.

A. Teising:

Smešno lahko razdelimo v tri sestavne dele: šok zaradi pojava, ki se nam zdi pomemben, vendar ni tak; protišok, ko se zavemo ničnosti tega pojava, in nazadnje sprostitev, ki je potrditev naše premoči nad tem ničem.

William McDougall:

Smeh se je razvil v človeškem rodu kot protistrup sočutju, kot zaščitna reakcija, ki nas varuje pred depresivnim vplivom pomankljivosti naših soljudi.

Charles Baudelaire:

Razumevanje smešnega je v tistem, ki se smeje, ne v predmetu, kateremu se smeje.

George Bernard Shaw:

Šalim se tako, da povem resnico. To je najboljša šala na svetu.

//izreki/stran_7
na začetek
naprej
nazaj

iskalnik
sporočilo
nov vic


ime:
geslo:

prijavi me


 poišči


29/12/2012
chuck norris stodvajsetkrat



Avtorska pravica © 2000-2012 TineL Studio vici. Pravice pridržane. Pogoji uporabe. Izjava o zasebnosti.
Izdelava, oblikovanje, urejanje in gostovanje: TineL Studio.
TineL Studio vici, različica 6.2
vici@tinelstudio.net