1Arthur Schopenhauer:

Smešna je naglo opazna neskladnost med idealno predstavo, pojmom, ki ga ima človek o nekem predmetu, in njegovo stvarno resničnostjo.

2Arthur Schopenhauer:

Smešno omogoča prvinsko zadovoljstvo nad dejstvom, da smo se rešili zavor, ki so nas ovirale.

3Immanuel Kant pravi o smehu:

Smeh prihaja iz pričakovanja, ki se mahoma razide v nič.

4Herbert Spencer dodaja:

Smeh naj bi bil sprostitev od napora, ki se na lepem izteče v prazno.

5Henri Bergson pa še opozarja:

Pomemben je mehanizem ponavljanja in stopnjevanja, brez katerega ne bi bilo pravega smešnega učinka.

6Alexander Bain:

Smešno je, kadar nam stvar, ki je bila poprej spoštovana, prikazujejo kot povprečno ali malo vredno.

7Henri Bergson:

Vseh smešnih učinkov ni mogoče razložiti z enim samim obrazcem.

8Henri Bergson:

Smešno je, kadar oseba vzbija vtis, kot da bi bila reč.

9Henri Bergson:

Smešna je nehotena sprememba, ki je posledica hitrosti, togosti.

10Henri Bergson:

Mehanično ponavljanje položaja postane smešno, ker nakazuje razliko med organizmom in mehanizmom oziroma avtomatizmom.

11Henri Bergson:

Smešnost je tam, kjer se nekaj mehaničnega usede na živo.

12Henri Bergson:

Narobe svet je smešen; to je položaj nasproten predstavam, ki smo si jih pridobili.

13Henri Bergson:

Smešno je, kadar so posameznikovi gibi ali dejanja preveč poklicni ali mehanični.

14Henri Bergson:

Smešen je vsak pojav prehitevanja, ko hoče telo biti pred dušo, oblika pred vsebino, črka pred mislijo.

15Henri Bergson:

Kadar smešna oseba avtomatično sledi neki ideji, nazadnje misli, govori in deluje, kakor da se ji sanja. Sanje pa so sprostitev.

16Henri Bergson:

Smeh je obramba družbe proti vsakemu individualnemu pojavu, ki bi razbijal njeno enovitost.

17Henri Bergson:

Bistvo smešnega je včasih tudi v zamenjavi vzroka in učinka.

18Henri Bergson:

Smeh je družbeni odziv, ki graja posebno raztresenost ali neprisebnost ljudi in dogajanj.

19Henri Bergson:

Kadar se naša pozornost osredini na materialnost kake prispodobe, postane izražena ideja smešna.

20Henri Bergson:

Raztresenost je ena velikih strmin smeha.

21Henri Bergson:

Smešen učinek dosežemo, kadar se delamo, da smo kak izraz razumeli v neposrednem pomenu, ko je bil uporabljen v prenesenem.

22Henri Bergson:

Smešno ne moremo ujeti v opredelitev, je pač nekaj živega.

23Theophile Gautier:

Smešen učinek je skrit v protislovju med nesmislom na eni strani in naravno razlago tega nesmisla na drugi strani.

24Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešen učinek dosežemo z besedami, ki imajo več pomenov, ti pa v določeni miselni zvezi dosežejo nasprotne učinke.

25Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešen učinek je dosežen, kadar se navidezna vrednota pokaže kot nevrednota, ali kadar se trudimo, da bi uveljavili namišljeno vrednoto.

26Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Izrek postane smešen, če vnesemo nemogočo, nasprotno ali misel z drugačo zvezo v znano, stalno uporabljano reklo.

27Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešno je, če si nekdo pripisuje vrednote ali sposobnosti, ki jih nima.

28Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Ena od skrivnosti smešnega je v nepričakovanem nasprotju med možnim in dobljenim odgovorom.

29Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešnost krši ustaljeno pojmovanje dobrega in slabega.

30Slavko Krušnik in Smeh ni greh:

Smešne so posledice nepoznavanja, neupoštevanja ali pozabljanja na spremenjeni položaj.

31Hegel:

Bistvo smešnega je v neprimernosti oblike glede na vsebino.

32Anton C. Zijderveld:

Učinek in uspeh šale sta odvisna od družbenega položaja, v katerem se pojavi, in od občinstva, ki jo sprejema.

33Friedrich Georg Junger:

Smešno nastaja iz nasprotja; kjer prihaja do spora, kjer nastajajo zapleti, kjer je človek v nasprotju s samim seboj, z drugimi ali z okolico, potem lahko pričakujemo nekaj smešnega.

34Friedrich Georg Junger:

Vsak smešni spopad se odvija po pravilih, zato smešnosti ne moremo izsiliti. Največjo moč smešnosti ima neprostovoljni spopad, ki nastane nepredvideno in brez truda.

35Friedrich Georg Junger:

Smešni so nesporazumi, ki izvirajo iz nasprotja med splošnimi in posebnimi navadami glede na kraj in trenutek.

36Max Eastman:

Dobra šala vzbudi v poslušalcu določeno pričakovanje, ki pa se zaradi nenadnega preobrata v dogajanju ne izpolni.

37William Congreve:

Smešni značaj je poseben način, kako kdo karkoli reče ali stori, lasten samo enemu človeku.

38Aristotel:

Dovtipi in besedne igre so lahko sredstvo za odkrivanje resnice.

39Aristotel:

Smešnost je vrsta napake, zablode ali popačenosti, oziroma poseben odtenek grdega, ki pa ne povzroča bolečin ali škode.

40Blaise Pascal:

Smešno je osupljivo nesorazmerje med tem, kar človek očitno pričakuje od nekega predmeta, in tem, kar dejansko vidi.

41Benedetto Croce:

Smešno je sleherno presojno prehajanje vrednotenega v nevrednoteno, vznesenega v plehko.

42Thomas Hobbes:

Strast smeha ni nič drugega kot nepričakovana blaženost, ki se porodi v nas samih zaradi nenadne zaznave določene premoči, ko se primerjamo s slabostjo drugih ali z našo lastno malo prej.

43Yves Delage:

Neka reč postane smešna, če v njej najdemo neko neubranost med vzrokom in učinkom.

44A. Teising:

Smešno lahko razdelimo v tri sestavne dele:

1. šok zaradi pojava, ki se nam zdi pomemben, vendar ni tak;
2. protišok, ko se zavemo ničnosti tega pojava, in nazadnje
3. sprostitev, ki je potrditev naše premoči nad tem ničem.

45William McDougall:

Smeh se je razvil v človeškem rodu kot protistrup sočutju, kot zaščitna reakcija, ki nas varuje pred depresivnim vplivom pomankljivosti naših soljudi.

46Charles Baudelaire:

Razumevanje smešnega je v tistem, ki se smeje, ne v predmetu, kateremu se smeje.

47George Bernard Shaw:

Šalim se tako, da povem resnico. To je najboljša šala na svetu.